21.02.2024 ob 23:43
Deli članek
Po čem izstopa regija, v kateri živite?

Ljubljana (MOREL)- Dvanajst slovenskih statističnih regij si je med seboj v marsičem podobnih, a vseeno vsaka izstopa na svoj način.

V gorenjski statistični regiji, ki je po številu prebivalcev četrta največja, je leta 2022 v 18 občinah živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Največ jih je imela občina Kranj, s 56.888 prebivalci tretja največja v državi. V tej regiji so ločeno zbrali največ, 77,7 % od vseh nastalih komunalnih odpadkov. Desetletje prej, leta 2012, je bil ta delež manjši za 22 odstotnih točk, vendar je bil tudi takrat največji med vsemi regijami.

Po površini je goriška statistična regija približno enako velika kot osrednjeslovenska, prebivalcev pa ima skoraj petkrat manj in je ena naših redkeje poseljenih regij. V njej je leta 2022 v 13 občinah živelo okoli 6 % prebivalcev Slovenije. Največ jih je imela Nova Gorica (27 %), najmanj pa Bovec, ki je bil z 9 prebivalci na km2 (poleg občine Osilnica v jugovzhodni Sloveniji) druga najredkeje poseljena občina v državi. Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najnižja. Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 7,4 % oseb, kar je bilo več kot trikrat manj kot v regiji z najvišjo stopnjo, tj. obalno-kraški regiji.

Jugovzhodna Slovenija z 2.675 km2 površine je naša največja statistična regija. Od najmanjše, tj. zasavske regije, je približno šestkrat večja. V njej je leta 2022 živelo okoli 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Sestavlja jo 21 občin, med njimi tudi Osilnica, ki je bila s 330 prebivalci najmanjša slovenska občina. Med letoma 2012 in 2022 je regija po višini neto razpoložljivega dohodka na prebivalca s sedmega napredovala na prvo mesto. Dohodek se je povečal za okoli 5.650 EUR in je znašal 15.800 EUR. Od povprečja na ravni države je bil višji za 4,0 %

Koroška je po površini in številu prebivalcev  tretja najmanjša statistična regija. Čeprav se uvršča med redkeje poseljene regije (na nekaj več kot 1.000 km2 je v 2022 živelo okoli 3 % vseh prebivalcev Slovenije) in njena občina Ribnica na Pohorju z 19 prebivalci na km2 med najredkeje poseljene, pa nobena izmed 12 občin te regije ne spada med manjše v Sloveniji. Stopnja prenaseljenosti stanovanja, tj. delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je bila v tej regiji najnižja, 4,5-odstotna. Od leta 2012 se je ta kazalnik znižal v vseh statističnih regijah.

Obalno-kraška statistična regija je četrta najmanjša po površini in četrta najgosteje poseljena. Sestavlja jo osem občin, skoraj polovica prebivalcev pa je v 2022 živela v občini Koper, s približno 53.560 prebivalci četrti največji v državi. V tej regiji so našteli 3,3 milijona turističnih prenočitev ali skoraj 21 % vseh v državi. Med domačimi turisti je bila najbolj priljubljena, v njej so ustvarili 25 % prihodov ter 28 % prenočitev.

Osrednjeslovenska statistična regija je druga največja po površini in najgosteje poseljena. V njenih 25 občinah je leta 2022 živela približno četrtina prebivalcev Slovenije, od tega več kot polovica v občini Ljubljana. Med vsemi regijami je imela največji delež prebivalcev (25–64 let) z višjo ali visoko izobrazbo, tj. 40,8 % ali za 8,1 odstotne točke več od slovenskega povprečja. Desetletje prej je bil ta delež za 10 odstotnih točk manjši in se je od takrat prav v tej regiji najbolj povečal.

V drugi najgosteje poseljeni Podravska regiji je leta 2022 živelo okoli 16 % prebivalcev Slovenije. Sestavlja jo 41 občin, največ med regijami. Več kot tretjina prebivalcev živi v mestni občini Maribor, ta je tudi največja in najgosteje poseljena podravska občina. V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez, tj. 3,5 na 1.000 prebivalcev, medtem ko je bila desetletje prej na predzadnjem mestu (3,1 na 1.000 prebivalcev); manj jih je bilo le v pomurski. Med slovenskimi občinami je imela največ sklenjenih zakonskih zvez podravska občina Cirkulane (7,2 na 1.000 prebivalcev). Regija je imela po drugi strani najnižji delež poročenih prebivalcev, starih nad 15 let – 40 %.

Po površini in številu prebivalcev je pomurska regija peta najmanjša; v njej je leta 2022 živelo nekaj več kot 5 % prebivalcev Slovenije. Med njenimi 27 občinami so bile po površini največje Moravske Toplice. Med 30 prebivalstveno najmanjših občin v državi se je uvrstilo kar 12 občin iz te regije. Pomurska je imela med regijami največ površin, namenjenih tržnemu vrtnarstvu, kamor poleg pridelave zelenjadnic spada še pridelava drugih vrtnarskih pridelkov. Te so obsegale 891 hektarjev, od tega več kot 96 % na prostem. S tržnim vrtnarstvom se je med vsemi regijami prav v tej ukvarjalo največ pridelovalcev (336 oziroma približno 16 % vseh).

Posavska statistična regija je po površini druga najmanjša, vendar pa je od najmanjše, zasavske, dvakrat večja. Spada tudi med redkeje poseljene regije. V njenih šestih občinah je leta 2022 živelo približno 4 % prebivalcev Slovenije, po površini in številu prebivalcev je bila največja občina Krško.Ženske v tej regiji so bile ob rojstvu vseh otrok najmlajše, stare povprečno 30,2 leta, ob rojstvu prvega otroka pa (skupaj s prebivalkami koroške regije) z 28,6 leta druge najmlajše. Delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let, je bil tu drugi največji (2,3 %), pri materah, starih 35 let ali več, pa najmanjši (18,2 %).

V Primorsko-notranjski  statistični regiji je leta 2022 živel najmanjši delež celotnega prebivalstva Slovenije, 2,5 %. Prav tako je ta regija najredkeje poseljena (37 oseb na km2). Po površini največja izmed njenih šestih občin je Ilirska Bistrica – obsega tretjino regije in je druga največja občina v državi –, največ prebivalcev pa je živelo v občini Postojna, skoraj tretjina. Stopnja delovne aktivnosti je bila v tej regiji najvišja, in sicer 73,4-odstotna. Največja je bila tudi razlika med stopnjama delovne aktivnosti po spolu. Pri moških je bila 78,6-odstotna, pri ženskah pa 67,5-odstotna.

Savinjska je z 2.301 km2 četrta največja, s 113 prebivalci na km2 pa spada med gosteje poseljene statistične regije. V njej je leta 2022 živelo okoli 12 % prebivalcev Slovenije. Med 31 občin te regije spada tudi Solčava, ki je s 5 prebivalci na km2 najredkeje poseljena občina v državi. Delež prebivalcev, starih 80 let ali več, je bil v tej regiji najmanjši (5,1 %), deset let prej pa drugi najmanjši (4,0 %, še manj jih je imela koroška regija, in sicer 3,9 %). Savinjska je tudi ena izmed regij z ugodnejšo starostno strukturo. Indeks staranja je bil med najnižjimi (138,9), kar pomeni, da je bilo na vsakih 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, povprečno 139 prebivalcev, starih najmanj 65 let.

Zasavska je po površini najmanjša statistična regija in je od največje, tj. jugovzhodne Slovenije, manjša za več kot petkrat. V njej je leta 2022 živelo približno 3 % prebivalcev Slovenije. Med vsemi regijami ima najmanj občin, štiri. Največja je Litija, ki obsega skoraj polovico površine regije, največ prebivalcev živi v občini Zagorje ob Savi, najgosteje poseljena pa je občina Trbovlje. Med vsemi regijami je imela največji delež delovno aktivnih prebivalcev, ki so dnevno odhajali na delo v drugo regijo (53,1 %), večina v osrednjeslovensko. To pomeni, da je delovnih mest v tej regiji manj kot delovno aktivnih prebivalcev. To so sporočili iz SURS. (konec)